Davčne blagajne obvezne od 2. januarja 2016

Zadnje novice on 29 May , 2015
Vlada je na svoji spletni strani objavila predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, s katerim uvaja davčne blagajne in obenem določa vse v povezavi z uporabo elektronskih naprav za izdajo računov.

Po javni obravnavi je torej ministrstvo dopolnilo prvotni naslov, ki se je glasil Predlog zakona o potrjevanju računov.

Država ne bo prevzela stroškov

Predlagatelji niso upoštevali zahtev obrtno-podjetniške zbornice, naj država prevzame stroške, ki jih bodo imeli zavezanci ob uvedbi sistema davčnih blagajn. Prav tako niso upoštevali predloga štirih zbornic, naj mikro in malim podjetjem zagotovi okoli 300 evrov subvencije, srednje velikim in velikim pa okoli 1000 evrov. Za tak predlog so se zavzele Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Zbornica računovodskih servisov, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije

Ministrstvo za finance je v predlogu zakona določilo prehodni rok, sicer pa predlaga: »Zavezanci morajo izvajati postopek potrjevanja računov po tem zakonu od 2. januarja 2016.« Lahko pa bodo račune torej potrjevali že v prehodnem obdobju, ki se bo začelo 1. decembra 2015.

Prehodno obdobje od 1. decembra 2015 do 2. januarja 2016

Po pojasnilih k predlogu zakona bodo imeli zavezanci možnost postopnega prehoda na sistem obveznega potrjevanja računov, tako da bo finančna uprava zagotovila elektronsko podporo do 1. decembra 2015: »Od tega dne dalje bodo zavezanci lahko izvajali postopek potrjevanja računov v skladu s tem zakonom. Z 2. januarjem 2016 pa bo za vse zavezance postopek potrjevanja računov po tem zakonu obvezen. Z enomesečnim obdobjem, v katerem se zavezanci lahko prostovoljno vključijo v sistem potrjevanja računov se želi razbremeniti zavezance in davčni organ na način, da se zavezancem omogoči postopen prehod na postopek potrjevanja računov.«

Za vezano knjigo računov prehodno obdobje do konca leta 2017

Predlog zakona predvideva še eno prehodno obdobje do 31. decembra 2017 za zavezance, ki uporabljajo vezano knjigo računov. Do tega roka bodo po pojasnilih predlagateljev vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, izbrali med med uporabo elektronske naprave za izdajo računov ter uporabo vezane knjige računov: »S tem prehodnim obdobjem se zlasti zavezancem, ki že uporabljajo vezane knjige računov, ter zavezancem, ki opravljajo delo na terenu in nimajo mobilnih elektronskih naprav za izdajanje računov, omogoča postopen prehod na uporabo elektronskih naprav za izdajo računov.«
Po preteku prehodnega obdobja torej po 31. decembru 2017 bo za vse zavezance obvezna uporaba elektronskih naprav za izdajo računov oziroma potrdilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve o nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave, ker na njihovem območju torej ni na voljo internetne povezave.

Po predlogu zakona bodo morali zavezanci, ki bodo v prehodnem obdobju uporabljali vezano knjigo računov, da vse račune, izdane z uporabo vezane knjige računov, v roku desetih delovnih dni od dneva izdaje računa potrditi pri finančni upravi, pojasnjujejo predlagatelji zakona: »To bodo naredili na  enak način, kot je predpisano za naknadno potrjevanje računov v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov.«

Zaradi vezane knjige računov dodatne obveznosti

Po predlogu zakona bo torej zavezanec v prehodnem obdobju lahko še uporabljal vezano knjigo računov in mu do izteka prehodnega obdobja tudi ne bo treba nabaviti elektronske naprave za izdajo računov, a bo imel zato dodatne obveznosti: »Pred izdajo računa bo moral pridobiti namensko digitalno potrdilo za elektronsko podpisovanje, davčnemu organu sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih ter naknadno, najpozneje v desetih delovnih dneh poslati podatke o tako izdanih računih davčnemu organu.«

Zavezanec bo za izpolnitev te obveznosti potreboval internetno povezavo z davčnim organom, davčni organ pa bo prek portala e-davki omogočil vnos teh podatkov ter dodelitev enkratne identifikacijske oznake računa kot potrdila o prejemu naknadno posredovanih podatkov o računu, predvideva predlog zakona: »Zavezanec mora to sporočilo hraniti skupaj s kopijo izdanega računa iz vezane knjige računov. Če zavezanec uporablja tudi elektronsko napravo za izdajo računov, lahko podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, pošlje davčnemu organu z uporabo elektronske naprave za izdajo računov.«

V štirih mesecih do predloga zakona

Vlada se je 5. februarja letos odločila, da bo uvedla sistem on-line davčnih blagajn, ki bodo prek interneta povezane z informacijskim sistemom finančne uprave, kakršnega od leta 2013 uporabljajo le sosedje Hrvati. Vsi računi se bodo s prodajnih mest stekali v informacijski sistem finančne uprave, ki jih bo označila, preden jih bodo prodajalci izročili kupcem.

Cilj vlade je prek široke obvezne uporabe elektronskih naprav za izdajo računov preprečiti neobdavčeno prodajo blaga in storitev, ki nastaja pri plačilih z gotovino: v povezavi z blagajnami za gotovinska plačila ne štejejo le bankovci in kovanci, ampak tudi plastični denar in čeki. Zdaj elektronske naprave za izdajanje računov niso obvezne, zavezanci smejo uporabljati tudi ročno izpisana potrdila iz vezane knjige računov, ki jo označi finančna uprava.

Zamuda pri rokovniku

Februarja je vlada sprejela akcijski načrt za uvedbo, ki ga je pripravila delovna skupina za davčne blagajne pri ministrstvu za finance, v kateri so tudi predstavniki finančne uprave in drugih ustanov. Po časovnici iz akcijskega načrta je še predvidela, da bo državni zbor o zakonu odločal na aprilskem in majskem zasedanju. Ob očitnih zamikih pri datumih bo že kar nenavadno, če bo vlada vztrajala pri roku, ki ga je za uvedbo blagajn ministrstvo za finance predvidelo v osnutku zakona – to pa je bil 1. oktober 2015. Glede na njen akcijski načrt je zdaj mogoče govoriti o mesecu in pol zamude, saj je delovna skupina načrtovala, da se bo vlada o zakonu izrekla 27. marca. Kot rezervni datum za uvedbo davčnih blagajn je vlada vseskozi omenjala 1. januar 2016.

Podaljšana javna razprava o osnutku zakona o potrjevanju računov, s katerim vlada uvaja davčne blagajne, se je iztekla 3. aprila. Odtlej so na ministrstvu za finance proučevali obsežne pripombe. Ministrstvo je prek 120 pripomb dobilo od samostojnih podjetnikov, oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, in majhnih podjetij. Večina je zahtevala, naj državni proračun prevzame stroške uvedbe davčnih blagajn pri zavezancih.

Dolg seznam pripomb so oddale Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija in njene območne zbornice. Vse so zahtevale, naj država financira uvedbo davčnih blagajn in vsem zavezancem zagotovi dostop do spletne povezave pred njihovo uvedbo. Pripombe k osnutku zakona o potrjevanju računov so oddale še Trgovinska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Slovensko zavarovalno združenje in Združenje bank Slovenije, Zveza strojnih krožkov Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Telekom Slovenije in Simobil, Pošta Slovenije, več podjetij s področja informacijskih tehnologij, Planinska zveza Slovenije in predstavniki več ustanov, ki se ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo.

Štiri zbornice za subvencijo

Štiri zbornice so se zaradi davčnih blagajn povezale in ministrstvu skupaj oddale pripombe k osnutku zakona z utemeljitvami in svojimi predlogi: Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica računovodskih servisov Slovenije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Zbornice so v obsežnem dopisu ministrstvu predlagale tudi, naj zagotovi denarno pomoč ob uvedbi davčnih blagajn: predlagajo 300 evrov subvencije za manjše zavezance, mikro in majhna podjetja, in tisoč evrov za srednja in velika podjetja.

Zbornice poudarjajo, da so neutemeljene navedbe ministrstva za finance o ugodnostih, ki jih naj bi imelo gospodarstvo ob nakupu davčnih blagajn, češ da bo lahko uveljavilo 40-odstotno investicijsko olajšavo in 50-odstotno amortizacijo: »Danes namreč podjetja IT predvsem malim in mikro podjetjem za uporabo ERP-informacijskih sistemov največkrat obračunavajo mesečno najemnino, tako da pri investicijskih olajšavah gospodarstvo ne bi čutilo posebnih ugodnosti.« Ministrstvo v osnutku zakona ob uvedbi davčnih blagajn za zavezance ni predvidelo dodatnih olajšav ali ugodnosti pri amortizaciji, poudarjajo v štirih zbornicah.

Vir: DELO.si